O ORGANIZATORJIH
Organizatorji že tretje leto tako ali drugače sodelujejo pri organizaciji mikrobiološke poletne šole (pretekli projekti).
Lansko leto, prvič, samostojno, letos v nekoliko razširjeni skupini, pa vendar vedno z enakim namenom:
Študente in strokovnjake spodbuditi k razmišljanju, izmenjavi mnenj in predvsem k DIALOGU, ki ga na vseh področjih tako zelo primanjkuje.
EKIPA
Organizacijski odbor
Urša Brenčič
Diplomirana mikrobiologinja študentka magistrskega programa druge stopnje, smer mikrobiologija na Biotehniški fakulteti. V magistriski nalogi se ukvarja z evolucijo bakteriofagov in bioinformacijskimi analizami. Je aktivna članica Društva študentov mikrobiologije Slovenije, kjer sodeluje pri organizaciji izobraževalnih projektov kot je poletna šola.
Gašper Grubelnik
Diplomiran mikrobiolog, študent magistrskega programa druge stopnje, smer mikrobiologija na Biotehniški fakulteti. Je podpredsednik Društva študentov mikrobiologije Slovenije in deluje v študentskem svetu Biotehniške fakulete. Ko pride do mikrobiologije, pa najraje
tiči v medicinskih laboratorijih, kjer se ukvarja predvsem s Hantavirusi.
Tanja Tesovnik
Diplomirana mikrobiologinja študentka magistrskega programa druge stopnje, smer biotehnologije na Biotehniški fakulteti. V magistriski nalogi preučuje difuzijske lastnosti biofilmov pri bakteriji Bacillus subtilis. Je članica Društva študentov mikrobiologije Slovenije, kjer sodeluje pri organizaciji izobraževalnih projektov kot je poletna šola.
Martina Štampar
Diplomirana mikrobiologinja, študentka magistrskega programa druge stopnje, smer biotehnologija na Biotehniški fakulteti. Kljub temu, da študira v smeri biotehnologije, se za magistrsko nalogo ukvarja z rojenjem in kompetenco pri bakteriji Bacillus subtilis. Med letoma 2012 in 2014 je predsedovala Društvu študentov mikrobiologije Slovenije, kjer še vedno aktivno sodeluje pri organizaciji projektov.
Programski odbor
prof. dr. Romana Marinšek Logar
Dr. Romana Marinšek Logar, univ. dipl. biol., je redna profesorica za mikrobiologijo na Biotehniški fakulteti, kjer poučuje od osnov mikrobiologije do biotehnološko naravnane mikrobiologije in varstva okolja. Že več kot 25 let se ukvarja z raziskavami anaerobne mikrobne presnove organskih snovi kar uspešno povezuje z mikrobno encimatiko. Je tudi avtorica novih metod kometnega testa. V zadnjem času se ukvarja predvsem z biorafinerijskimi koncepti in mikroalgnimi tehnologijami.
prof. dr. Marjanca Starčič Erjavec
Izredna profesorica dr. Marjanca Starčič Erjavec, asistentka na Katedri za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov. Znanstveno raziskovalno dela na področju mikrobne genetike. Je pooblaščenka za biološko varnost Oddelka za biologijo BF UL in odgovorna oseba za prijavljanje vlog za delo z gensko spremenjenimi organizmi Oddelka za biologijo BF UL.
doc. dr. Jana Murovec
Doc. dr. Jana Murovec je asistentka na Katedri za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete. Na drugi stopnji vodi vaje s področja rastlinskih tkivnih kultur, genskih transformacij rastlin ter molekulskih markerjev. Raziskovalno se ukvarja z razvojem sodobnih biotehnoloških metod uporabnih v žlahtnjenju rastlin.
izr. prof. dr. Polona Jamnik
Polona Jamnik je zaposlena na Katedri za biotehnologijo, mikrobiologijo in varnost živil. Predava in vodi laboratorijske vaje na 1. in 2. stopnji študijev biotehnologije, mikrobiologije ter živilstva in prehrane. Je predsednica Komisije za študij 1. in 2. stopnje biotehnologije. Raziskovalno se ukvarja s preučevanjem delovanja bioaktivnih komponent iz živil in okolja v celicah in preučuje stresne odgovore mikroorganizmov na celični in proteomski ravni. Je mentorica diplomskim, magistrskim in doktorskim študentom na Biotehniški fakulteti.
doc. dr. Tjaša Danevčič
Tjaša Danevčič, univ. dipl. mikrobiol. je zaposlena kot asistentka na Katedri za mikrobiologijo na Oddelku za živilstvo. V okviru svojega dela vodi laboratorijske vaje na prvi in drugi stopnji študija mikrobiologije in biotehnologije. Njene raziskave so usmerjene v študij medceličnega signaliziranja pri bakterijah, stresnega odziva na bakterijski primarni metabolizem ter produkcijo sekundarnih metabolitov in študij razgradnje organskega materiala (npr. biološki odpadki v procesu kompostiranja, razgradnja arheološkega lesa).